Zavezanost k trajnostnemu turizmu

 V letu 2023 smo prvič pridobili zelena okoljska znaka Green Key in znak Slovenia Green
Accommodation. Prizadevamo si za čim bolj trajnostno delovanje in to želimo izraziti skozi vsak kotiček
naših nastanitev. Pridobitev zelenega okoljskega znaka predstavlja potrditev naših nenehnih prizadevanj
za skrbno ravnanje z okoljem in naravnimi viri. V tem duhu smo uvedli številne ukrepe.

Varčevanje z vodo in energijo

Zagotavljamo, da vsaka kapljica vode šteje. S pametnimi rešitvami za varčevanje z vodo ne le zmanjšujemo naš vodni odtis, temveč tudi spodbujamo goste k odgovorni porabi vode. Naši prostori so opremljeni z energetsko učinkovito opremo, kar nam omogoča zmanjšanje porabe energije. Svoje prizadevanje nadgrajujemo z ozaveščanjem gostov o pomembnosti trajnostnega ravnanja v vsakdanjem življenju.

Minimalizacija plastike in recikliranje odpadkov

Plastika predstavlja globalni izziv, ki se ga zavedamo. Zato smo uvedli ukrepe za minimalizacijo uporabe plastike v naših apartmajih. Gostom ponujamo alternativne, okolju prijazne materiale. Poleg tega smo vzpostavili sistem skrbnega ločevanja odpadkov, ki omogoča recikliranje in ponovno uporabo. S tem zmanjšujemo količino odpadkov, ki končajo na odlagališčih, in prispevamo k ohranjanju okolja.

Okolju prijazni izdelki za vsakdanjo rabo

Dodatno skrbimo za naše okolje z uporabo naravi prijaznih izdelkov za čiščenje, papirja, brisačk in
toaletnega papirja. Zavedamo se, da je vsak detajl pomemben, zato si prizadevamo, da bi vsak vidik
našega gostinstva odražal spoštovanje do narave. V Apartmajih Koman želimo poudariti, da trajnostna
izbira ni zgolj del naše poslovne filozofije, temveč odločitev, ki se kaže v vsakodnevnih podrobnostih in
omogoča našim gostom, da brezskrbno in brez slabe vesti uživajo na svojih počitnicah.

Zeleno dobrodošli

Vstopite v našo oazo gostoljubja, kjer vas pričaka posebna zeleno trajnostna dobrodošlica. Ob prihodu vas bodo pozdravile okusne orehove dobrote – potica in žganje. Ta edinstvena dobrodošlica je plod dela in lokalne tradicije, uporabljamo pa plodove oreha, ki uspeva kar na našem vrtu.

Trajnostno urejen vrt

Naše zavezanosti k trajnosti se ne ustavijo v notranjosti penziona. Skrbno urejamo vrt in vse okoliške površine s poudarkom na trajnostnih pristopih. Naš vrt gosti starodavne, avtohtone sorte dreves in rož, ki ne le obogatijo okolje, temveč tudi ohranjajo biotsko raznovrstnost. Pri vzdrževanju vrta ne uporabljamo agresivnih gnojil in škropiv, kar zagotavlja naravno ravnovesje in podpira ekosistem.

S ponosom vabimo goste, da se potopijo v naš zeleni raj, kjer je vsak cvet, vsako drevo del našega trajnostnega poslanstva. “Apartmaji Koman” niso le prostor za počitek, temveč je to naš košček Bleda, kjer skupaj gradimo trajnostno skupnost in se povezujemo z naravo.

Pridružite se nam na romantični plovbi s tradicionalno ladijco pletno po blejskem jezeru. Danes bomo raziskovali enega najlepših kotičkov Slovenije – Blejski otok. In kako bolje doživeti njegovo idilo, kot s čudovito pletno? Vabimo vas, da se udobno namestite na tradicionalnem lesenem čolnu in se prepustite valovom jezera ter prečkate tiho vodo proti našem čudovitem otočku.

Kaj je pletna in kako se razlikuje od drugih vrst ladij?

Pletna je tradicionalno slovensko plovilo, ki se že več kot 500 let uporablja za prevoz po Blejskem jezeru. Gre za majhno leseno ladjo, ki jo poganja en sam veslač in lahko sprejme do 20 potnikov. Pletne so danes simbol Blejskega jezera in ena najbolj priljubljenih turističnih atrakcij na Bledu. Pletno upravlja pletnar, kar je še danes zelo cenjen poklic, ki ga ne more opravljati kdor koli, piše na uradni spletni strani Bleda. V času vladavine Marije Terezije so bile pravice za lastništvo pletne podeljene kmetom, katerim je bila dodeljena slabša obdelovalna zemlja. Naziv se od takrat prenaša iz roda v rod, zato pletnarstvo ostaja v družinah več stoletij. Na Blejskem jezeru je skupno 23 pleten, pletnarji pa goste pričakujejo v Zdraviliškem parku, pod hotelom Park, na Mlinem in v Veliki Zaki.

Vožnja s pletno in obisk otoka traja približno 1 uro in 40 minut. Plovba v eno smer 30 minut in 40 minut za ogled otoka. Vozovnico kupite pri pletnarju z gotovino.

Kaj skriva majhen otoček sredi jezera?

Po prihodu na otok vas bodo navdušile njegove skrite poti, stara cerkvica in čarobna narava. Sprehodite se po otoku, občudujte lepoto, ki jo ponuja in poskusite tradicionalno slovensko potico v Potičnici na Otoku.

Cerkev in druge stavbe, kot so obzidje in monumentalno stopnišče, ki šteje 99 stopnic, so svojo podobo ohranile iz 17. stoletja. Posebna znamenitost je »zvon želja« v zgornjem strešnem jezdecu nad cerkveno ladjo. Še danes mnogi obiskovalci obiščejo otok in pozvonijo pri zvonu želja, da bi se jim izpolnila skrita želja.

Tako imenovani »zvonček želja« je leta 1534 vlil Franziskusu Patavinus v italijanski Padovi, so zapisali na uradni spletni strani Bleda. Legenda pravi, da je takrat na blejskem gradu živela mlada, neutolažljiva vdova. Moža so ji ubili razbojniki in njegovo truplo vrgli v jezero, zato je zbrala vse svoje srebro in zlato ter dala vliti zvon za kapelo na otoku. Vendar zvon tja nikoli ni prispel, saj ga je hud vihar potopil z ladjo in čolnarji vred. Pravijo, da se še dandanes v jasnih nočeh oglaša iz globin. Obupana vdova je po tej nesreči prodala vse svoje imetje in odšla v samostan v Rimu. Po njeni smrti je papež posvetil nov zvon in ga poslal na Blejski otok. Kdor s tem zvonom pozvoni in svojo željo sporoči usmiljeni »gospe z jezera«, mu le-ta željo izpolni.

Po vožnji še okoli jezera ali na kremšnito

Vožnja s pletno na Blejski otok bo zagotovo nepozaben dogodek v vašem življenju. Po vožnji s pletno in odkrivanju lepot Blejskega otoka, je čas za vrnitev na kopno, kjer se lahko odločite za raziskovanje ostalega dela Bleda, sprehod okoli jezera ali pa si privoščite okusno kremšnito.

Če pa iščete še več romantike in razvajanja, si lahko rezervirate enega od naših udobnih apartmajev v Apartmajih Koman, nedaleč od jezera.

KLIKNITE TUKAJ IN REZERVIRAJTE SVOJE BIVANJE ZDAJ

Tuji gosti me pogosto vprašajo, katero slovensko tradicionalno jed priporočam. Čeprav imamo v Sloveniji veliko zanimivih tradicionalnih jedi, na prvo mesto vedno postavim našo potico. Potica je ena najboljših ambasadork slovenske kulinarike. Pogosto jo državniki darujejo kot protokolarno darilo. Poznana je po celem svetu. Leta 2017 ji je prepoznavnost še bolj zrasla po zaslugi obiska nekdanjega ameriškega predsednika Trumpa in njegove žene Melanije pri papežu v Vatikanu. Papež je tedaj Melanijo vprašal, ali možu kdaj postreže potico. Pri nas v apartmajih Koman si želimo, da potico poizkusijo vsi naši gosti, zato jo postrežemo ob prihodu. Za nas jo peče lokalna slaščičarka iz domačih orehov z našega vrta.

Poznamo več kot 120 vrst potice

Tradicionalna slovenska sladica, potica ali povitica, se je pekla ob vseh velikih praznovanjih, še posebej v času božiča in velike noči. Še danes ima potica posebno mesto na praznično okrašeni mizi. Pečejo jo v vseh slovenskih pokrajinah, poznamo pa kar 120 različnih vrst potic s slanimi ali sladkimi nadevi.

Najbolj pogosto se peče potice z orehovim, pehtranovim, makovim, sirovim, vaniljevim, čokoladnim, rožičevim, špehovim, ocvirkovim ali rozinovim nadevom. Na Bledu v Potičnici na Blejskem otoku pečejo denimo posebno potico z nadevom iz lešnikov in fig. V vasi Podbrezje pa podbreško potico iz suhih jabolčnih in hruškovih krhljev, ki jo vsako leto pošljejo papežu v Vatikan.

Ime slovenska potica je geografsko zaščiteno

Slovenska potica je zaščitena z zajamčeno tradicionalno posebnostjo, vendar proizvodnja ni geografsko omejena. Zaščiteno je ime, pogoj za uporabo imena pa je certifikat, ki dokazuje, da je potica proizvedena natančno tako, kot je predpisano. Pripravljena je lahko s petimi tradicionalnimi nadevi, ki predstavljajo tudi letne čase: pehtranova potica spomladi, pehtranova s skuto poleti, rozinova jeseni in orehova ali orehova z rozinami pozimi. Pečena je v potičniku, ki zagotavlja edino pravo obliko potice.

Simbolizira obilje in neskončnost

Peka praznične potice je že od nekdaj slavnostno in skorajda čarobno opravilo. Po izročilu naj bi namreč s trenjem orehov trli tudi svoje težave, medtem ko oblika pogače simbolizira neskončnost, popolnost, celo božanskost.

Prva omemba potice pred 500 leti

Pri nas potico prvič omeni Primož Trubar, avtor prve slovenske tiskane knjige Katekizem, že davnega leta 1575. Kasneje jo let a 1689 omenja Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, kjer je zapisan prvi znani recept za pripravo potice. Iz današnjih časov si največ o potici lahko preberemo v monografiji o poticah, avtorja dr. Janeza Bogataja iz leta 2013, kjer je zbral kar štirideset receptov za sladke in slane potice.